kolo

Priprave so za vsakega športnika nekaj, česar se na nek način res lahko veseli. Razlogov je več, in sicer od tega, da treniraš v skupini ostalih športnikov, ki ti dajejo neke izkušnje in se od njih lahko učiš, pa vse do tega, da tam res lahko strnjeno treniraš, osredotočen na svoje telo in treninge, brez vsakodnevnega direndaja šole v mojem primeru. Pa da ne bo pomote, šolo imam čisto rad, vendar je včasih vsakodnevno usklajevanje treningov in šolskih obveznosti, res naporno.

Torej, v januarju sem 3 tedne preživel na pripravah v Španiji, kjer sem treniral in bival skupaj z ostalimi športniki iz večih držav. Do nedelje 3.1. smo bili končno zbrani vsi, iz Slovenije jaz in Matija Meden, iz Hrvaške trener Martin Papišta in dva hrvaška triatlonca Matija Lukina, Tin Kaurič. Iz Italije se nam je pridružil Jacopo Butturini iz Avstrije pa Sara Vilic, Luis Knabl in Lukas Hollaus. Prvič sem treniral s tako močno ekipo in to mi je bilo zelo všeč, a hkrati precej bolj naporno kot treningi, ki sem jih vajen.

Glavni cilj mojih priprav je bilo nabrati kolesarske kilometre, kar pri nas zaradi mraza ni mogoče, tam pa je bilo toplo, na momente sicer vetrovno, a ugodno vreme.

Število samih treningov na dan je bilo različno, odvisno od dneva in kilometrov, seveda najmanj eden in največ trije, v povprečju vsaj dva. Vedno kombinirani treningi različnih disciplin in težavnostnih stopenj.

Prvo srečanje s kolesom mi je povzročal kar malce cmoka v grlu, saj sem na zadnjem treningu prejšnje kolesarske sezone, padel. Tudi ovinkaste ceste me niso ravno pustile ravnodušnega. Po nekaj kolesarskih treningih je strah počasi izginil, in ponovno sem se počutil čisto sproščenega. Prvi teden se je končal  zame s precej dolgim kolesarskim treningom in prvo 100ko v novem letu.

Tekaški treningi so mi bili zelo všeč, saj smo tekli ob obali, po poljih solate, pa tudi na stadionu.

Plavanje je potekalo v pokritem 25 m bazenu, s plavalno obleko smo enkrat skočili tudi v morje na trening, vendar je bila voda še precej mrzla.

speedo

 

 

 

 

 

Drugi teden mi je bil med vsemi najtežji. Imel sem zelo velike težave z grlom. Ker sem težko požiral sem zelo težko jedel in mi je tek malo padel,  kar se je potem poznalo na utrujenosti.  In samo še ena potrditev kako pomembna je pravilna prehrana v športu. Prazna vreča res ne stoji pokonci, kaj šele, da bi prevozila nekaj deset kilometrov na kolesu.

 

IMAG1394

Kuhali smo si povečini sami, nekajkrat smo odšli ven na večerjo. Sam mislim, da sem jedel najbolje prav na teh pripravah, to se je tudi kasneje poznalo na treningih, saj sem se vedno dovolj regeneriral in se tako pripravil za ostale treninge.

 

 

 

Treningi so vsak teden potekali po istem sistemu. Nekaj jih je bilo hitrih težkih, nekaj dolgih v hitrejšem tempu vmes pa se jih je zbralo nekaj, kjer si se lahko odpočil.

Ko so se težave z grlom izboljšale in sem normalno jedel sem postajal vedno boljši. Treningi v tako močni skupini so mi postajali všeč,  še posebej zaradi tega ker sem imel vedno nekoga pred sabo. Vedno se najbolj veselim šprinterskih treningov saj mi zelo ustrezajo. Treninge nam je Martin vedno popestril z raznimi drugačnimi štarti ali zaključki serij. Med vajami za moč pa smo igrali igro kamen, škarje, papir. Če si izgubil je sledilo pet dodatnih sklec. Tako smo si krajšali čas, predvsem pa odvračali misli od bolečih mišic.

Proti koncu tedna sem odšel tudi na masažo, ki je bila zelo kvalitetna in se je kasneje na treningih kar poznalo, da nisem imel tako težkih nog.

V drugem tednu na kolesu nismo imeli več toliko vetra. Prav tako smo v drugem tednu odkrili zelo prijetno cesto ob morju kjer si brez problema v trenutku naredil  50km v eno smer. Kolesarili smo v grupi in kar je zelo lepo je to, da so ljudje navajeni kolesarjev in so do njih oz. so bili do nas zelo uvidevni in previdni. No, tega bi si večkrat želel tudi pri nas.

V zadnjem tednu sem se v Španiji počutil že čisto domačega. S trenerjem Gregatom sva se dogovorila, da delam treninge tako kot vsi ostali. Predvsem iz vidika, da dam na preizkus svojo vzdržljivost.

Kljub težkim treningom smo se ob večerih dobili in odšli v center na kakšno pijačo. Namreč stanovali smo v dveh apartmajih, ki sta bila med seboj ločena okoli dva kilometra. Kakšen večer pa smo si ogledali tudi kakšen film. Nekaj malega sem  moral delati za šolo, a to ni bil velik problem. Družba je bila ves čas zelo zanimiva in mi res nikoli ni bilo dolgčas.

 

Po treh tednih se je napredek res poznal, predvsem na kolesu in teku. Malce manj na plavanju, a tudi to še pride. Zadnji dan smo naredili še  malce daljšo razdaljo s kolesom med nasadi pomaranč in polji solate. Dobra pripravljenost Matije Medena nas je v zavetrju gnala kar hitro. Matija se je pripravljal na polovični Ironman v Dubaju.

Domov sem se vrnil z odlično izkušnjo in veliko novega znanja, ki sem ga pridobil z preživetim časom v tej izjemni skupini.