Na skandinavsko turnejo sem odpravil v četrtek 4.8.2016. Z Gregom sva letela iz Ljubljane v Kopenhagen, kjer je sledila samo krajša vožnja z vlakom do Malma, kjer me je čakala tekma. Petek sem preživel mirno. Ogledal sem si progo, ter sem bil nad njo kar navdušen. Plavalni del proge ni bil zahteven, saj je bilo do prve boje zelo veliko metrov kar je pomenilo, da se ne bomo toliko tepli. Kolesarski del mi je bil tudi všeč, predvsem ker je bil tehničen. Na kolesarski progi je bilo tudi veliko kock, česar me je bilo strah, ker so v primeru dežja zelo spolzke. Tekaški del pa ni bil nič posebnega. Cel petek sem poskušal paziti na hrano in se po najboljših zmožnostih pripraviti na tekmo.

Naslednji dan sem se zbudil v ze20160810_110708_HDR
lo vetrovno jutro in sem samo upal, da se bo veter do našega štarta umiril. Že prejšnji dan smo na brifingu izvedeli, da bo voda nad dvajset stopinj celzija, kar je pomenilo, da bomo plavali brez neoprenskih oblek. Malo pred odhodom na prizorišče pa sem izvedel, da je zaradi vetra in valov razdrlo štartni ponton, kar je pomenilo, da bomo štartali v vodi. Na prizorišču sem si vse pripravil kot je bilo potrebno in samo še čakal do štarta. Pred štartom sem se šel še plavalno ogret. Voda je imela okoli dvajset enaindvajset stopinj, a bolj kot to, so me skrbeli valovi. Ko smo pred štartom čakali v šotoru, da nas pokličejo pa je prišla še ploha. Vedel sem, da bo kolesarski del zelo nevaren če bo mokro. Štartali smo in zaradi valov nisem imel pojma kam plavam. Plaval sem z grupo in nisem vedel na kateri poziciji plavam. Poskusil sem se čim bolj skoncentrirati na kadenco in čim hitreje odplavati sedemsto petdeset metrov. Iz vode sem prišel z kar velikim zaostankom za prvim. Hitro sem naredil menjavo in upal, da ujamem prvo grupo. Moč na kolesu je bila odlična, saj sem jo pridobil v Dolomitih in v drugem krogu od štirih že ujel prvo grupo. Ker je bila proga precej tehnična sem poskusil ostati bolj na čelu grupe, da zaradi elastike, ki je nastajala na ovinkih nisem odpadel. Po drugem krogu sem bil že kar utrujen in nisem vedel kako bom tekel. A se mi je naslednja dva kroga uspelo nekoliko spočiti in sem lahko tekel zelo suvereno. Imel sem dovolj moči, da sem prišel do petnajstega mesta in do prvih letošnjih točk v članski konkurenci.

Nad rezultatom sem bil zelo zadovoljen. Naslednji vikend me je že čakala tekma na Norveškem.

20160810_110758Na Norveško smo se odpravili dan po tekmi v Malmu. V Tonsberg, kjer me je čakala naslednja tekma, sem se z večjo skupino triatloncev odpravil z avtobusom. Pot se je iz šest ur, kot sem najprej mislil, da bo trajala, podaljšala v 10 ur vožnje. A z dobro družbo in nekaj spanja med vožnjo je minila kar hitro. Ko sva s trenerjem Grego prispela v Tonsberg, sva se nastanila v hotelu, ki je bil čisto poleg prizorišča tekme.

Pred mano je bil teden na Norveškem, kar je pomenilo, da bom kar dosti treniral, saj sem moral visoko formo vzdrževati. Treniral sem z Norvežani, ki so bili blizu hotela na trening kampu. Ker so vsi zelo močni, predvsem na kolesu in teku in ker so videli, da tudi jaz nisem v slabi kolesarski formi, sem lahko hitre treninge vozil z njimi. Sicer mi je bilo kasneje kar malo žal, da sem se tega lotil, saj so bili zares močni in sem med kolesarskimi intervali večino časa preživel v »no confort zone«, res pa je, da se tisti dan nisem počuti najbolje, predvsem ker sem prejšnja dva dneva malo slabše jedel, kar pa se pri meni hitro pozna. Odplaval sem tudi nekaj hitrih serij, kar je potrdilo tudi to, da nisem v slabi plavalni formi. Enkrat sem celo plaval v njihovem morju, v katerem me je po nogah opekla neka trava ali pa celo meduza, morski klobuček, ki sem jih videl med plavanjem.

Med treningi nisem ravno užival. Ves čas je bilo mrzlo, še posebej pa se je sončna napoved velikokrat spremenila v deževno vreme. Rekel bi, da ravno lepot Norveške nisem videl, še manj občutil,  čeprav smo se enkrat s kolesi odpravili na izlet do točke imenovane Verdens Ende (Konec sveta), ki me je pozitivno presenetila. Izvedel sem, da je Tonsberg najstarejše Norveško mesto in všeč mi je bilo, da sem imel pred hotelom »parkirano« vikinško ladjo, ki tudi ni bila kar tako. Proti koncu tedna sem naredil še nekaj hitrejših tekaških intervalov, potem pa je sledil proces pred tekmami.

Že v četrtek smo imeli briefing, kjer nas je na začetku pozdravil Viking, kar se mi je zdelo precej smešno. Naslednji dan je bilo predvideno plavanje že zjutraj. Tako sem se že pripravil v hotelu na plavanje, kar je pomenilo, da sem že oblekel neoprensko obleko in se odpravil ven. Na tabli pred izhodom sem videl, da so neke težave z vodo. Kljub temu smo se vsi odpravili do prizorišča in tisti dan voda res ni izgledala lepo. Penila se je in nas tisti dan niso pustili plavati, zaradi bakterij, ki so za ljudi lahko nevarne. Vseeno je čez dve uri sledil ogled kolesarske proge v precejšnjem nalivu. Kolesarski del proge mi je bil zelo všeč, saj je bil ponovno precej tehničen in težak. Proti večeru sem se vedno bolj zavedal, da bomo imeli duatlon, saj novice glede vode res niso bile dobre. Uradno novico smo vsi izvedeli šele naslednji dan ob 6:30, se pravi štiri ure in pol pred mojim štartom. Tisti večer sem se pripravil na obe opciji, na triatlon in duatlon.

Zjutraj sem izvedel da bomo imeli duatlon. Mislim, da je to trenutno, ko dobro plavam, malo slabša opcija zame. Vedel sem, da bodo lahko popolnoma drugi obrazi v ospredju. Na tekmo sem se normalno pripravil, kot se ponavadi, le da sedaj nisem šel plavat pred štartom, ampak sem naredil malo daljše tekaško ogrevanje. Tek je bil precej razgiban in se je na začetku teklo v precej strm klanec, nato pa je sledil še strm spust in nekaj ravnine. Štartali smo in če sem mislil, da bom lahko tekel z najboljšimi, sem se motil, saj je bil tempo očitno prehiter. A vseeno se nisem hotel vdati in pustiti, da bi odmislil točke, katere sem si želel. V prvo menjavo sem prišel kar dosti za prvo grupo in padel v drugo. Na kolesu sem se zaradi tehničnih delov ves čas držal spredaj. Vendar se nisem počutil tako močnega. Ko sem točke že čisto odmislil pa so se spredaj v prvi grupi začeli gledati in ker noben ni hotel delati, smo jih ujeli. Takrat sem se vrnil v boj za točke. Vedel sem, da so nekateri bolj utrujeni od prvega teka, saj so tekli hitreje. Zadnji krog je bil taktičen. Na ravnini ni nihče hotel vleči in so nas ujeli skoraj vsi zadaj, da je nastala zelo velika in nevarna grupa. Potem pa bolj kot smo se približevali tehničnemu delu, bolj smo šprintali za pozicije. Zrinil sem se spredaj na šesto pozicijo, kar je bilo zelo dobro, saj nas je bilo v grupi čez štirideset. Tehnični del sem odvozil brez večjih težav. Prišel sem na tek, ki mi je šel bolje kot drugim. Kmalu sem ugotovil, da se ponovno borim za točke. Zgrizel sem do konca in končal na petnajstem mestu.

S tekmama na Švedskem in Norveškem v kategoriji elite sem zelo zadovoljen, saj res nisem pričakoval, da bom sploh na kakšni prišel med prvih dvajset. Tako se več kot presrečen vračam domov z dvignjeno motivacijo do svetovnega prvenstva v Mehiki.

20160813_115803