Na Portugalsko sva se s Klemnom odpravila v četrtek 31.3.2016. Z GoOptijam sva odšla do Benetk od tam pa odletela v Lizbono. V Lizboni sva vzela renta car in se s pomočjo Garminove navigacije odpravila do Quarteire. Imela sva najet apartma, ki je bil zelo prijeten. Med potjo nisva imela večjih zapleto tako, da je ta minila hitro.

V petek naju je že zjutraj čakal ogled kolesarske in plavalne proge. Tja sem prišel v vlogi enega od favoritov saj sem imel štartno številko 1 kar je pomenilo, da sem mladinec z največ točkami na mednarodni lestvici. Ta številka mi ni bila v breme videl sem, da me tekmeci malo bolj opazujejo in so name bolj pozorni. Vseeno jih je bilo super videti in malo poklepetati z njimi, kaj in kako so trenirali čez zimo.

Kolesarska proga na prvi pogled ni bila zapletena, vseeno pa je bil v njej krajši vzpon in pa dokaj nevaren spust. Plavalna proga pa je tam znana po visokih valovih, ki plavanje kar močno otežijo. Ker ta dan popoldne nisva imela nič več obveznosti sva ta čas izkoristila za krajši izlet do najbolj JZ točke v Evropi v Sagresu in tako malo pozabila na tekmovanje. Potem pa se počasi odpravila proti apartmaju.

 

Slika 3

Naslednji dan sva si ogledala žensko in moško tekmo. Malo sva še sestavljala taktiko za tekmo. Predvsem sva gledala kam se postaviti na štartu in skupaj ugotovila, da je najboljša desna stran štarta. Proti večeru pa je sledil še obvezen briefing, kjer smo dobili še zadnje informacije za tekmo.

 

 

 

 

Na dan tekme sem se zbudil že ob 6:30 in se v miru pripravil za odhod na prizorišče. Ko sem prišel tja, sem najprej opravil vse potrebno. Prvo so mi pregledali tekmovalni dres, čelado… Potem sem se odpravil v menjalni prostor. Zaradi štartne številke ena, sem imel kolo čisto na koncu menjalnega prostora in me je bilo že takrat strah, da mi bo kdo kolo podrl, kar se je žal tudi uresničilo. Pogledal sem si štart punc in se počasi odšel tekaško ogret. Da sem se navadil na vodo in dobil občutek, pa sem pred štartom še hitro skočil v ocean in se ogrel še plavalno.

Slika 1

Zaradi veliko padcev na kolesu pri puncah, so nam pred štartom povedali, da ne bomo vozili klanca in bomo imeli namesto treh  štiri kroge. To me ni zmedlo in sem ostal samozavesten pred štartom. Pred štartom sva se s trenerjem Klemnom odločila, da bom odšel čisto na levo stran štartne pozicije. Za to sva se odločila, ker sva prejšnji dan opazila, da je bila ta stran hitrejša, saj so bili valovi s te strani močnejši in jih je ravno lepo pripeljalo na bojo, medtem ko je desno stran odneslo stran od boje. Na koncu se je izkazalo, da so bile pri nas okoliščine malo drugačne in pozicija ni bila tako dobra, kot sva sprva mislila.

Štartal sem dobro, a sem se vseeno na plavanju kar mučil. Na bojo sem vseeno prišel spredaj in ker sem bil bolj na strani, se mi ni bilo potrebno tepsti. Ven sem prišel s prvo grupo, ko pa sem pritekel v menjalni prostor sem opazil, da imam kolo na tleh, ker so mi ga drugi podrli. To me ni vrglo s tira in sem hitro slekel plavalno obleko, zapel čelado in skočil na kolo.

 

 

Ker sem iz vode  prišel kar izmučen, sem na kolesu rabil krog, da sem prišel k sebi. Bil sem v prvi večji grupi, pred nami jih je kolesarilo šest, ki smo jih na koncu ujeli. Na kolesu sem se počutil suvereno in sem na koncu imel tudi sedmi čas kolesa.

Hitro sem prišel v menjavo in začel teči. Prvi krog se nisem počutil dobro. Mimo mene so tekli vsi, vsaj tako se je zdelo meni. Proti koncu prvega kroga sem izvedel, da sem dobil kazen desetih sekund. Prav tako pa sem dobil boljši občutek v nogah in začel teči hitreje. Na žalost pa je bilo že prepozno. Pred ciljem sem odslužil kazen desetih sekund in nato odšprintal do cilja in končal na 29. mestu.

Slika 2

 

Od tekme sem se ponovno veliko naučil. Izvedel sem kako bi moral odreagirati v menjalnem prostoru, ko mi je padlo kolo, da ne bi dobil kazni (kazen sem dobil, ker bi moral kolo prijeti, ga postaviti nazaj na stojalo, si zapeti čelado in vzeti kolo). Ni ravno rezultat, katerega sem pričakoval, a vseeno to ni tako slabo za začetek, ko niti še ne smem biti v vrhunski formi. Videli smo kje smo in koliko moramo še narediti, da bom z najboljšimi.

 

 

Takoj po tekmi sva se vračala domov, zato je takoj po tekmi  sledilo pakiranje na parkirišču, kjer so mi ukradli telefon. Kljub nesreči pa je sledila zaslužena pica, ter lovljenje letala. Tako sem v ponedeljek približno ob 2:00 zjutraj prišel domov.