Na Portugalsko sem se odpravil dva tedna pred Evropskim prvenstvom. Tja sem se odpravil s reprezentančnim trenerjem in sotekmovalko s kluba Tjašo Vrtačič. Prvi teden  smo preživeli v športnem centru, oddaljenem malo več kot uro vožnje iz Lizbone, Rio Maior. Tam smo trenirali v sklopu Development ekipe, kar pomeni, da smo bili  zbrani triatlonci iz večih držav: Finske, Bolgarije, Romunije, Estonije in Slovaške. Namen kampa je bil, da se pripravimo na Evropsko prvenstvo. Tako smo skupaj opravili še zadnje priprave na veliko tekmovanje in se poleg napornih treningov še zelo zabavali.

Po osmih dneh je sledil odhod v Lizbono, kjer se nam je pridružil še drugi del slovenske ekipe. Bivali smo v apartmajih, nedaleč od prizorišča. Prvi naj bi s tekmovanji začel Alen Kobilica, ki je svoj nastop zaradi slabega počutja moral odpovedati. Mi smo imeli na ta dan ogled plavalne in kolesarske proge. Plavanje mi je bilo všeč, še posebej, ker sem vedel, da bom izbiral štartno pozicijo. Pri ogledu kolesarske proge  pa sem bil bolj pozoren na tehnične dele proge, saj je bila zelo zahtevna: vrstili so se vzponi, spusti in ovinki.

Prvi sta v soboto tekmovali Eva Skaza in Tjaša Vrtačič. Obema je šlo odlično. Eva je zaključila na 9.mestu, Tjaša pa je svoj krstni nastop okronala s 27.mestom. S svojim prvim Evropskim prvenstvom je nato opravil še Domen Dornik in zaključil na 27. mestu, kar je izjemno.

Nato pa je sledil moj nastop. Pripravljen sem bil in sem že komaj čakal na štart.

 

FB_IMG_1464529424139

Ker sem imel štartno številko dve, sem lahko izbiral pozicijo in izbral sem si skrajno levo. Pred štartom sem bil sem imel malo treme, a sem jo lahko kontroliral. Sledil je štart, naredil sem dober skok in hitro pospešil. Po navadi velja pravilo, da na tistem mestu, kjer si na prvi boji, na koncu zaključiš plavalni del tekme, tako da gremo do prve boje vsi na »smrt«. Do prve boje sem priplaval v ospredju in se nisem kaj dosti »tolkel«. Nato smo do konca plavali v hitrem tempu, katerega sem lahko držal brez večjih težav. Iz vode sem prišel 16., čisto na čelu  grupe 76ih tekmovalcev.

 

 

 

FB_IMG_1464529286760

Ker sem bil tako spredaj, sem bil tudi v prvi grupi na kolesu. Kolesarili smo štiri kroge in na koncu prvega kroga sem naredil napako, saj se nisem postavil na čelo skupine in sem na najbolj tehničnem delu, ko je nastala elastika, na žalost odpadel. Tako se mi je »top 15« uvrstitev enostavno odpeljala. Padel sem v drugo grupo, kjer sem prav tako zelo trpel, a sem zgrizel do konca. V menjavo sem pripeljal na čelu skupine.

 

 

 

 

avtor Nino Vedlin

Sledil je tek. Tekli smo dva kroga. Ko sem začel teči, so bile noge tako slabe, da so me prehitevali vsi. Ko sem se že sprijaznil, da uvrstitev verjetno ne bo niti med top 30 in sem padel že tudi na 33.mesto, sem proti koncu izvlekel še nekaj energije in zaključil na 29 mestu.

Po tekmi nisem bil zadovoljen, pravzaprav so se v meni mešali občutki jeze, razočaranja in žalosti. A ko danes pomislim, sem se iz te tekme ponovno veliko naučil in glede na to, da izkušnje štejejo mislim, da se je bolje učiti sedaj, kot kasneje v članski konkurenci.

Sledil je krajši izlet z reprezentanco  po Lizboni, naslednje jutro pa odhod domov.